Pregovor je povezan s trenutno naslovno fotografijo, ki prikazuje skupino razigranih in še kar solidno oblečenih afriških otrok.Vse fotografije iz tega področja niso tako barvite in lepe, si pa
lahko predstavljamo na miljone otok, katerih obrazi so zaradi pomanjkanja hrane in drugih nujnih življenskih potebščin, žalostni. Evropa in ostali razviti svet se kopa , kljub vsako dnevnemu stokanju, v izobilju. Kako malo bi bilo porebno, da bi tem otrokom polepšali življenje.
Problem je v organizaciji pomoči, še bolj pa v naši oholosti in brezbrižnosti . Dobrodelne ustanove zbirajo pomoč, vendar se mi slabo odzivamo. Koliko denarja potrošimo za živlenjsko popolnoma nepotrebne stvari. Ob vsem najraje izklopimo možgane ali potisnemo glavo v pesek misleč, da se nas to ne tiče. Še večji problem kot materialna plat teh otrok je pomanjkanje izobrazbe. Vlade teh držav slabo skrbijo za razvoj šolstva, pomoč iz razvitih držav pa priteka prepočasi in tudi premalo, ker preveč MODRUJEMO in govorimo.
Osebno sem navdušen nad nekaterimi , ki nudijo "boterstvo", preko katerega prevzamejo šolanje enega ali celo več otrok.
Zdi se nam to obrabljena tema, pa ravno zaradi tega ni za medije in novinarje zanimiva, ker ni dovolj atraktivna. Kdo bo pa to bral? Vam se sigurno ni zdelo škoda, da ste to prebrali !!
Hvala.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Lakota je bila in bo vedno pereč problem v današnjem svetu. Pa naj pride na oblast kdorkoli. Človeštvo, ki ima vsega v izobilju ne bo nikoli pomislilo na reveža.
Pa saj ni potrebno iti v Afriko, da bi to videli, niti ni potrebno gledati globalno, lahko se ozremo samo malo izza svojih vrat.
Potrebne so besede, a potrebna so tudi dejanja. In teh je premalo!
Matevž
Se strinjam s tabo. Ljudje po svetu pridelamo tok hrane, da bi lahko dnevno čist vsazga zemljana oskrbel z 2500 kalorijami. Namest tega pa jo zmečemo stran..
Objavite komentar