Letna inventura...in načrti za leto 2009

i
Važen je cilj, ki smo si ga zadali v preteklem letu. Pa ne samo količina ampak tudi vsebina - kvaliteta. So cilji, ki imajo svoj globok SMISEL, pa so tudi cilji, ki so zgrešeni. Vsak pri sebi modruje na svoj način in je prepričan,da je pot prava- vodi do pravega cilja. Smo v letu 2008 dosegli ta cilj ?
Da ne zgrešimo preveč poti so nam dobrodošli Božični prazniki, ko si skušamo kolikor je mogoče napolniti BATERIJE z duhovno hrano (meni je zelo pomagala spletna stran: www.tommyswindow.com ),ki je pogoj, da se umirimo in najdemo prave rešitve.
Vsi želimo biti srečni, vendar, ko analiziramo kaj osrečuje, imamo vsak svojo predstavo o sreči! Mnogo je stvari, ki nas trenutno osrečujejo, za trajnejšo srečo pa je potrebno veliko prizadevanja, odrekanja in truda, kar nam vedno ne uspeva. Poleg tega je še vse skupaj pogojeno z geni, vzgojo, starostjo... Lahko je biti pameten za nazaj. Nam mladim dopovedovati, DA JE BISTVO SREČE biti DOBER in v OBLIKOVANJU SAMEGA SEBE (samo vzgoja)je zelo težko, ko pa ni vse to stvar trenutka, ampak nenehnega duhovnega poglabljanja in vzgoja k imunosti, neobčutljivosti. Nekaterim o tem ni potrebno razmišljati, ker imajo v krvi neko NARAVNO SPROŠČENOST in se za nobeno stvar ne vznemirjajo("sekirajo").Takim je življenje lahko. Je pa seveda vprašanje koliko je takih ljudi? Ne kaže nič drugega kot, da si zadamo v letu 2009 in v nadaljnjih letih nalogo POSTATI BOLJŠI- IZOBLIKOVATI SE V PLEMENITO ČLOVEŠKO OSEBNOST. Nekaterim z vajo in Božjo pomočjo to uspe, nekaterim delno, nekaterim pa nikoli. Zadnji so naj bolj ogroženi, ker običajno niso ljubljeni in lahko slabo končajo.
V letu 2009 bomo tisti,ki smo nekje v sredini dogajanja z lahkoto preživeli, problematični so tisti, ki so zgubili SMISEL v ŽIVLJENJU. Tem je potrebno pomagati !
Ne vem če je vloga nas Bloggerjev, da tudi mi prispevamo delček naše dobre volje k oblikovanju družbe in ljudi. Prav gotovo pa lahko vsak pri sebi nekaj storimo in svet bo lepši ! Naj bo to želja sebi in drugim v NOVEM LETU 2009 !

Božič praznik praznikov in upanje za človeštvo...

i
Televizijske ekipe, radijski reporterji, novinarji s celega sveta se zbirajo ob hlevu v Betlehemu, kjer se je rodil Božji sin. Internet,radijske postaje in vse televizijske hiše po svetu direktno prenašajo veselo novico, da se je rodil SIN BOŽJI, ki prinaša mir na zemljo.
Pa bi bilo mogoče,da bi se kaj takega zgodilo? Niti slučajno ne! Tudi, če bi se to zgodilo v sedanjem času, medije tovrstni dogodki ne zanimajo,če pa že, potem bi o nji poročali v parih stavkih in besedah nekje na obrobju dogajanja. Bombastični naslovi bi bili samo v slučaju,če bi rodila filmska igralka ali kaka druga pomembna osebnost, ali če bi se zgodilo kaj katastrofalnega.
Zakaj se je zgodilo rojstvo Božjega sina pred 2008 mi leti in ne danes, ko bi sredstva obveščanja veliko hitreje širila novico o rojstvu Jezusa? Zakaj se ni Jezus rodil pred 100.000 leti,ali ob nastanku človeštva. O tem lahko samo ugibamo. Zagotovo pa se je rodil OB PRAVEM ČASU in to na skromen skrivnosten način. Človeštvo je bilo v tem času na taki stopnji razvoja, da so se dokazi o rojstvu in življenju KNEZA MIRU ohranili(zapisi, ustno izročilo,idealni, suhi pogoji hranjenja zapisov itd.).Rojstvo odrešenika sveta je tudi vprašanje vere in tudi trdni dokazi za nekoga, ki noče verjeti, ne bi nič pomagali!! Za nekatere so to pač otroške pravljice o katerih se ne govori, kaj šele ,da bi se spominjalo ime Jezus, Odrešenik, knez miru, Bog in človek! Smo v času pravljic(drevesa, avtomobili, živali govorijo), ko pa gre za Boga smo silno znanstveni in racionalni.
Z lahkoto verni razumemo neverne, ker smo tudi mi bili nekoč neverni ali smo bili občasno neverni in nismo doživljali ČUSTVO VERE ampak praznino oz. stanje,ko milost vere v nas ni delovala. Ravno iz teh razlogov je silno težek razgovor o veri med vernim in nevernim. Mislim ,da verni bolje razumemo neverne kot obratno! Čustvo vere je stanje, ki ga neverni težko razume !! Podobno kot telesno ljubezen. Tisti,ki nikoli ni bil zaljubljen, čustva ljubezni ne pozna in je za njega tabu tema.
Vse bi bilo sprejemljivo, ko ne bi bilo nizkih udarcev, žalitev, neresnic, polresnic. Za podkrepitev svojih stališč do vernih se ne uporabljajo argumenti ampak POSPLOŠEVANJE, žalitve, poniževanja! Ko bi vedeli neverni kako boleče je za nas neprestano napadanje in žaljenje CERKVE- nas vernikov(Cerkev smo mi) bi se od podobnih dejanj vzdržali.
Bodimo optimisti! V nekateri stvareh se stanje izboljšuje in upajmo na boljše čase. Kristus je sam napovedal, da se bo ZNAMENJU KRIŽA NASPROTOVALO Začelo se je s križanjem do današnjih dni. Nekateri se niti ne zavedajo, da ravno od tu izvirajo uspehi in razvoj krščanstva-NEPRESTANA OBRAMBA PRED NAPADI. Resnica vas bo OSVOBODILA. Resnice se verni ne bojimo, pa če je ta včasih še tako neprijetna.
Če pomislimo, da v naši družbi beseda BOŽIČ še danes nekaterim gre težko iz ust, da preskočijo ob čestitkah kar na Novo leto, da bi vse naredili, da bi vnesli zmedo med ljudi, še posebno pa se skuša otroke prepričevati na ta ali drugi način. Bili so celo primeri,ko nek časopis ni izšel pred Božičem, ampak en dan po Božiču, da ne bi bilo potrebno voščiti Vesel Božič. Zelo daleč smo še od evropske civilizacije. Tam ni nujno, da si veren, vseeno boš izrekel ali dobil voščilo za BOŽIČ.
Pri vsem pa je najbolj čudno to,da človek ob rojstvu Sina Najvišjega, ki obljublja to " KAR OKO NI VIDELO in UHO NI SLIŠALO"(večnost), pa kljub temu nočemo VERJETI !
Če bi se to obljubljalo kjer koli na zemeljski obli, bi bile turistične agencije zasedene do konca časov ! Jezus, katerega 2008 obletnico rojstva SLAVIMO zahteva v zameno samo to, da smo DOBRI in, da BREZPOGOJNO LJUBIMO ! Nič več !

Še več svetlobe v naših srcih...

i
S prižiganjem četrte adventne sveče naj bi prišlo v naša stanovanja, predvsem pa v NAŠA SRCA več svetlobe. Če to nismo dosegli ali ni upanja, da bomo uspeli, potem je bil naš trud zaman. Vsaka stvar in vsako početje mora imeti svoj SMISEL, tudi prižiganje sveč v relativno dolgem obdobju, obdobju pričakovanja nekaj velikega, enkratnega, neponovljivega- SVETEGA.
Rojstvo otroka v družini je velik dogodek. Ne samo mati, vsi naj bližnji se od prvega trenutka spoznanja, da se bo rodil otrok, pripravljajo na ta dogodek. Veselje je nepopisno, pričakovanja velika.Samo mati, ki pričakuje otroka lahko opiše svoja resnična, naj globlja čustva pa tudi prošnje, da bi bil konec srečen, cilj dosežen.

Toliko večje je spominjanje na rojstvo otroka, ki je prinesel mir na zemljo, mir v milijardo človeških src, ki je spremenil zgodovino, po katerem je nastal NOVI VEK.
Samo verni lahko doživljamo to najgloblje čustvo in se veselimo prihoda Boga na zemljo. To želimo tudi tistim, ki rojstvo Jezusa ne morejo sprejeti, ker je preveč odmaknjeno in preveč skrivnostno... Za vse velja, da se je potrebno zaustaviti, izstopiti iz tega tempa življenja, pa nam bo postalo bolj dojemljivo, da se pripravljamo na praznik, ki je po 2000 letih še vedno upanje za človeštvo ! Mogoče je čas prižiganja sveč na adventnem venčku prinesel kanček umiritve in svetlobe v naša srca ?

Prižgali smo tretjo adventno svečo...

Dogodki se odvijajo v skladu s pričakovanji. Priprave na naj lepši praznik v letu so v polnem teku.Tri prižgane sveče na adventnem venčku nam lepšajo sobotni večer in nedeljsko popoldne, predvsem pa nas opozarjajo, da je skrajni čas za nakup Božičnih voščilnic in pesmi. Ponudba je dovolj velika in vredno se je potruditi, pa še tu imajo, vsaj kar se pesmi tiče, svoj čar stare, slovenske Božične pesmi. Povdarjam domače, slovensko, ker odločno preveč padamo pod vpljiv tujih navad. Za starejše to ni tolikšen problem, v otroških glavah pa nastaja ena sama zmeda. Tipično slovenska navada je samo sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz pa sta uvožena. Naši predniki obdarovanja za Božič niso poznali. Pa nič ne bi bilo narobe če otroci dobivajo darila iz različnih koncev, ko ne bi šlo pri tem za čiste ideološke delitve med starejšimi, ki jih pa otroci ne razumejo. Eni zavračajo Božička zato, ker ima božični , krščanski izvor, drugim pa ni všeč drugi dobri mož, ki ima soje poreklo v bivši SZ. Čudno je , da samo zaradi tega ker je pred imenom besedica sveti, sv. Miklavžu, tri tedne pred novim letom postavljamo
na MIKLAVŽEV DAN kot alternativo DEDKA MRAZA. Ali ne gre v tem slučaju za očitni nagajanje, predvsem pa za povzročanje zmede v otroških glavah.Malo kje v Evropi bi še našli podobne primere. Sicer pa ni nič čudnega, saj nam stari starši pripovedujejo, da so nekateri še pred pol stoletja nazaj ob Božiču postavljali namesto jaslic, vrtec; za 1. maj pa so barvali jajca. Ubogi otroci ! Razumi če moreš !
Vse pove misel, za katero ne vem kdo jo je napisal : NE MEČI KAMEN V STUDENEC IZ KATEREGA SI PIL VODO !

Prižgali smo drugo adventno svečo...

i


Pričakovanja so včasih skoraj lepša, od praznikov, ki tako hitro minejo. Prižiganje druge sveče je sovpadalo s koncem miklavževanja in je bilo slovesno, ker so to radi delali majhni otroci, kar je bilo povezano z obveznim fotografiranjem. Digitalna fotografija nam je tudi omogočila hitro spreminjanje stanja na naših spletnih dnevnikih, kar prispeva k pristnejšemu prikazovanju adventnega časa in seveda popestritev strani. V tem času je tudi zelo zanimivo spremljati druge spletne dnevnike, ker je veliko tekmovanja in smisla za lepoto oz. enkratnost
vsakega posameznika. Eni prednjačijo v obliki, drugi dajete večji poudarek vsebini, tretji pa obojemu. Vse to me je tudi navedlo, da sem se tudi sam odločil za spletni dnevnik.

Miklavžev večer...

i
Vsi smo seznanjeni ob kateri uri bo prihod sv. Miklavža. Veliko nas je, pa vendar ne toliko, da bi samo zaradi nas prišel pravi sv. Miklavž s spremstvom. Pa to ni pomembno, saj imamo bujno fantazijo in si ga lahko predstavljamo. Bi pa bilo koristno, da bi nas nekatere v kremplje vzel PARKELJ in nam povedal, da bo potrebno spremeniti stil življenja in se poboljšati. Zanimivo je, da ga ni junaka, ki bi se spraševal kaj to pomeni, da se že ves teden nekaj pripravlja in skriva. Ni ga, ki bi podvomil v resničnost sv. Miklavža. Vsi radi verjamemo, da je to pravi dobri mož in pričakovanja so velika...Danes, ko v risankah in filmih govorijo drevesa, živali, vlaki, avtomobili, ni razlogov, da ne bi verjeli v pristnost prvega dobrega moža v tem mesecu ! Nekateri tako hitijo otrokom pripovedovati kako naj bi se se za sv. Miklavžem skrivala očka in mamica, ne da bi se zavedali kako lepo je čim dalj časa živeti v sanjskem svetu.
Torej miza bo pogrnjena , peharji bodo nasavljeni in veselje se bo pričelo, ko se bo zbrala številna družina. Namen bo dosežen, ker se bomo ob prijetih darilih tudi družili in skupaj veselili. V predpripravah smo bili tudi obveščeni, da sv. Miklavž nikoli ni bil razsipen in da se rad drži tradicije in med njegovimi darili nikoli ne sme manjkati suho sadje( slive, jabolka, orehi, lešniki, rožiči itd.), rokavice, nogavice pa tudi kakšna igrača za majhne otroke.Razočaranj, da je premalo prinesel ne bo !
Veselimo se torej, kajti nocoj je MIKLAVŽEV VEČER.

Prižgali smo prvo svečo...

i
Pogosto slišimo pripombe, da je v adventnem času, ko mora biti že vse slovesno in bučno veliko človeške PRAZNINE, ki s samim praznovanjem Božiča nima nič opraviti. Tudi sam sem mislil včasi tako. Če pa pomislimo da, nekateri nikoli ne bi izvedeli čemu ta PRIČAKOVANJA, za kateri praznik gre in zakaj je v srcih ljudi tem času toliko veselja, prijateljevanja in stiskanja rok, predvsem pa vesela med otroci, potem je namen przika na nek idirektni način dosežen.
Po pripovedovanju staršev se je nekoč dogajalo vse v družinskem krogu. Televizija, internet in hrupna nakupovanja pa so nam navade in običaje iz različnih dežel približali in polepšali praznike v smislu različnosti in spoštovanja vsakega človeka, neglede na barvo kože, verko pripadnost in pogledi na svet. Začetek tega, ko naj bi od veselja objeli celi svet, ko naj bi vsaj za določen čas izginilo sovraštvo med ljudmi , zavladal mir med ljudmi in v naših srcih, PRIHAJA...
Prižgimo prvo svečo...in ljubimo se med seboj.

V bistvu je bla definitivno ful gužva in smo se imel kul..

i
Približujejo se veseli prazniki in je mogoče vsebina pisanja neprimerna, pa tudi ni v stilu tolerance, ki na bi vladala med ljudmi, še posebno med mladimi. Kljub temu pa ne moremo mimo nekaterih človeških norm, ki sicer nimajo nobenega negativnega vpliva na nas mlade, motijo pa ozračje v katerem živimo, še bolj pa naš ponos - živimo v Sloveniji.
Besede, ki niso naj bolj smiselno napisane v naslovu so postale stalnica v javnem živjenju. Na ušesa udarjajo na ulici, avtobusu, zborovanjih, zabavah in celo na televiziji. Tujke smo pobrali na zapadu in vzhodu. Vem, da to moje razmišljanje ne bo imelo nobenega učinka, se pa vseeno sprašujem, ali naj bomo do vsega tolerantni in vse prepustimo toku. Ko govorimo o človeku kot osebi, ki naj bi se izoblikoval (razvil) v plemenito človeško osebnost, kar je tudi pogoj za našo srečo, želimo popravljati zmotna naziranja,med katera spada tudi naš način izražanja.
V modernem svetu, ko se meje brišejo marsikaj prevzemamo od drugih in drugi od nas in tako je prav. V oblačnju meje izginjajo. Tudi v prehrani smo prevzeli veliko dobrih in tudi zdravih jedi, kot je segedin golaž, polnjene paprike, sarma, jedi na žaru in še marsi kaj drugega. Tudi adventni venčki,ki bodo kmalu krasili naše domove, so prišli k nam z zapada. Ta razvoj gre naprej in se ne bo ustavil.
Na področju materinega jezika pa veljajo druga pravila. V zadnjem času ugotavljamo, da ni več vse "sveto", kar prihaja z zapada. Držimo se svojega in dobro premislimo kaj bomo prevzeli od drugih!! To je seveda lahko reči, težko pa izpolniti, ker je vse podvrženo stihiji , toku, ki se zaradi stalnih reklam,ki udarjajo na naša ušesa, ne da zaustaviti.
Pa vendar ima človek svojo pamet in si kot OSEBA naj ne bi pustil vplivati in nasedati
javnemu mnjenju. Kit. pregovor pravi: "Mrtve ribe plavajo s tokom ".
Če bom enega spodbudil za komentar in če se bo samo eden zamislil nad v naslovu napisanimi
besedami, še posebno nad besedo " G U Ž V A ", je namen dosežen. Pisal sem v svoj dnevnik,da sem dal sebi duška , na druge se ne da vplivati, pa tudi nisem za to poklican.
O tej temi bi morali spegovoriti v šolah in povsod tam, kjer delajo z mladimi. Pa tudi to ne bi zadostovalo, ker tudi pri starejših nimamo najbolši vzgled.

Pričakovanje...

Življenje bi bilo brez pričakovanj dolgočasno in pusto. To nas hrabri, dela nam veselje in vliva upanje v lepši jutri. Celo leto je polno pričakovanj. Za vsakega so sicer drugačna, nekatera pa so nam v veliki meri skupna. Vsi se razveselimo pomladi, vročega poletja se jih razveseli nekaj manj, med tem, ko se pozne jeseni veselimo predvsem zaradi obilnih darov narave v obliki poljskih pridelkov. Tudi snega se razveselimo, ker nam prekrije pusto naravo.Tako gre iz leta vleto, čas pa mineva... So pa v življenju drugi dogodki , ki jih z veseljem pričakujemo. Mogoče ne vsi, prav gotovo pa so med njimi številni otroci. Veliko pričakovanja v mesecu decembru vzbudi sv. Mikklavž in seveda ob koncu leta Božič. Dnevi praznovanja hitro minejo, pričakovanje pa je dolgo in polno priprav v obliki pisem, ustnih naročil in vseh mogočih pogovorov, ki lepšajo življenje otrokom in nam bratom ,sestram , staršem in tudi starim staršem.
Da, brez pričakovnj in samih praznikov, kljub modernim časom, ko darila izgubljajo svoj pomen, bi bilo življenje pusto !
Tudi običaji ob praznovanjih so za naš narod silno pomembni in je prav, da jih ohranjamo.

Bolje pest dobrote kot vreča modrosti...hr.pregovor

Pregovor je povezan s trenutno naslovno fotografijo, ki prikazuje skupino razigranih in še kar solidno oblečenih afriških otrok.Vse fotografije iz tega področja niso tako barvite in lepe, si pa
lahko predstavljamo na miljone otok, katerih obrazi so zaradi pomanjkanja hrane in drugih nujnih življenskih potebščin, žalostni. Evropa in ostali razviti svet se kopa , kljub vsako dnevnemu stokanju, v izobilju. Kako malo bi bilo porebno, da bi tem otrokom polepšali življenje.
Problem je v organizaciji pomoči, še bolj pa v naši oholosti in brezbrižnosti . Dobrodelne ustanove zbirajo pomoč, vendar se mi slabo odzivamo. Koliko denarja potrošimo za živlenjsko popolnoma nepotrebne stvari. Ob vsem najraje izklopimo možgane ali potisnemo glavo v pesek misleč, da se nas to ne tiče. Še večji problem kot materialna plat teh otrok je pomanjkanje izobrazbe. Vlade teh držav slabo skrbijo za razvoj šolstva, pomoč iz razvitih držav pa priteka prepočasi in tudi premalo, ker preveč MODRUJEMO in govorimo.
Osebno sem navdušen nad nekaterimi , ki nudijo "boterstvo", preko katerega prevzamejo šolanje enega ali celo več otrok.
Zdi se nam to obrabljena tema, pa ravno zaradi tega ni za medije in novinarje zanimiva, ker ni dovolj atraktivna. Kdo bo pa to bral? Vam se sigurno ni zdelo škoda, da ste to prebrali !!
Hvala.

Sedaj sem tudi sam rahlo zmeden.....

Čar računalnika ni samo v iskanju informacij amak tudi v oblikovanju ali sooblikovanju vsebine. Še posebej v možnostih oblikovanja spletnega dnevnika. Tu sem začetnik. Upam pa, da bom brez tuje pomoči oblikoval lepšo stran. Vidim,da ste nekateri pravi mojstri v tem. Kapo dol ! Zavedam se,da iz malega raste veliko: treba je ZAČETI in potem VZTRAJATI tako, kot povsod v življenju.
No to ne spada v področje preobčutljivosti o kateri sem pisal v prvem sporočilu. Bolj na področje nestrpnosti, ki je rak rana današnjega časa. Da nas nekdo noče ali " nima časa" pslušati, da nam na cesti trobijo, da nas prehitevajo po desni, da bi se ob vsaki pripombi bil nekdo pripravljen fizično spopasti, da zavre kri ob vsaki najmanši krivici, ki se zgodi nekomu itd, ima nek GLOBLJI VZROK. Prav gotovo smo nekaj prinesli na svet, še več pa je kriva napačna vzgoja. Za doseganje šprtnih rezultatov je ptreben trening, za doseganje neke stopnje POTRPEŽLJIVOSTI pa tudi. S tem uvodom sem želel načeti eno drugo temo, ki pa je povezana z računalniki. Zaradi računalnikov je postalo življenje veliko lažje. V banki nam skorej ni treba več čakati, v trgovini gre hitro in skoraj brez napak. Časa nam ostaja na pretek, tudi za pretiran " čvek " po GSM ih. Torej prostega časa dovolj. Pa kljub temu se je preko računalnika izoblikovala čudna kultura pisanja, ki je na nek način spodbujena s programi, ki je tako srajšana in popačena( MSN ) , da jo starejši ljudje še komaj razumejo.
Problem je v tem da v glavnem to izvira iz NEUČAKANOSTI, iz katere pa se postopoma razvije NESTRPNOST- zlo današnjega časa.
O tem razmišljam, ni nujno,da tudi vi !

Z m e d a

V poplavi informacij nastaja v naših glavah prava zmeda. Mislimo, da moramo biti z vsem na tekočem.Bog ne daj, da bi kaj zamudili ! Pri vsem pa pozabljamo, da je živjenje zelo preprosto in brez nervoze z lahkoto obvladljivo. Mislim, da bi ga morali opreti na par temeljev, ki so osnova naši osebni rasti. Eden od teh temeljev prav gotovo obvladovanje naše preobčutljivosti. Ta je vzrok našim številnim konfliktom in posledično težkemu živlenju. Blagor tistim, ki znajo neprijtne stvari reševati s humorjem. Na žalost sam nisem eden tistih !! Eni moramo vložiti veliko truda, drugim uspeva to brez težav. Krivično kaj ? V zibelko jim je bila polžena srečna bodočnost.
Naj se vrnem nazaj na zmedo, ki jo delajo nekateri mediji v naših glavah. Predstavljajti si ,da bi imelo 2 miljonsko mesto nekje v svetu toliko medijskih hiš ali bolje rečeno časpisov in revij kot ji ima Slovenija. Pol bi jih propadlo. Se obeta tudi našim medijskim hišam v bodočnosti zlom trga, še posebej , ker neusmiljeno prodira internet.?
Naj huše od vsega pa je poneumljanje ljudi in ustvarjanje nergačev, ki jih je vedno več.
Dovolj za začetek in polemiko.